Rdeče vino iz Hrvaške

rdeče vino je zelo popularen na Hrvaškem. Država ima veliko raznolikost rdeča vina. Mnoga od teh hrvaških vin so narejena iz pristnih pristnih hrvaških sort grozdja, kot je Plavac mali, Frankovka, Zweigelt† Rode vino iz Hrvaške je voljo v različnih okusih, tako suho rdeče vino kot (pol)sladko rdeče vino.

Rdeče vino v kozarcu
Pokaži filtre

Prikaže vse rezultate 4

Prikaže vse rezultate 4

Odkrijte bogastvo hrvaških rdečih vin

Če iščete vrhunsko vinsko izkušnjo, ne iščite več. Hrvaška ponuja bogastvo okusnih rdečih vin, ki bodo očarala vaše brbončice. Od celinske regije do obale, ima vsaka vinorodna regija na Hrvaškem svoje značilne sorte rdečih vin, ki poskrbijo za nepozabno vinsko izkušnjo.

Edinstveno hrvaško rdeče vino

Rdeča vina pridelujejo v vseh hrvaških vinorodnih pokrajinah. V celinskem območju predstavljajo rdeča vina 30 odstotkov proizvodnje.

Najpogostejša rdeča vina na Hrvaškem so Plavac Mali, Teran, Dingac, Frankovka, portugizac, cabernet sauvignon, merlot, modri pinot in syrah.

V primorskem vinorodnem okolišu je 60 odstotkov pridelanega rdečega vina, najbolj zastopane pa so lokalne sorte: Teran, Babić, Plavac Mali in Plavina. Mednarodne sorte rdečih vin vključujejo cabernet sauvignon, cabernet franc, merlot in syrah.

Teran prihaja iz Istre in daje rdeče vino, ki je osupljivo osvežujoče in lahkotnejše kompleksnosti, njegov okus pa ponuja značilne tanine, ki mu včasih dajejo trpek okus. Teran najbolje se poda k pečeni jagnjetini, istrskemu govejemu zrezku (boškarinu) in zrelemu ovčjemu siru s tartufi. Obstajajo poročila o tem Teran iz starorimskih časov, ki pravi, da je mati cesarja Klavdija zaradi vina, pridelanega iz te sorte, dočakala visoko starost.

Babić je avtohtona rdeča sorta grozdja, ki daje zelo pitno, težko vino temno rdeče barve, z aromo po višnjah in slivah. Najbolj znana vina iz Babić prihajajo s primoštenskih teras, poznanih kot terada.

Plavac Mali je neposredni potomec dalmatinskih rdečih sort grozdja crljenak (zinfandel) in dobričić. Plavac Mali se uporablja za proizvodnjo najbolj znanih in najboljših hrvaških vin, kot so Dingač, Postup, Stagnum, Zlatan Plavac, Plavac Mali, Murvica in še mnogo več.

Portugizac je avtohtona sorta, ki se uporablja za pridelavo rdečega vina v podregiji Plešivica in se najpogosteje uživa kot mlado vino, kot je beaujolais v Franciji. Rdeče barve te regije so nekoliko bolj sveže in elegantnejše, s precejšnjim bogastvom mineralnih not, rdeče iz vzhodnega dela Hrvaške pa so bolj diskretne arome, z dobro zaokroženimi telesi.

V 19. stoletju, ko je filoksera uničila vinograde v Franciji, je Dalmacija tja izvažala svoja vina, Francozi pa so po okušanju dalmatinskih vin ugotovili, da Dalmacija prideluje ognjena vina.

Kako nastane rdeče vino

Pri pripravi rdečega vina ima temperatura grozdnega mošta ključno vlogo pri pridobivanju barve iz grozdnih kožic. Sok rdečega grozdja običajno hitro iztisnemo iz lupin, da preprečimo stik s pečkami, ki lahko povzročijo grenak okus. Rezultat je čudovita sorta bistrih, rubinasto rdečih vin z različnimi intenzivnostmi. Ponujajo popolno ravnovesje med vsebnostjo alkohola, kislostjo, tanini in izrazitimi sadnimi aromami.

Rdeče vino je narejeno iz temno obarvanih sort grozdja. Dejanska barva vina se lahko spreminja od intenzivno vijolične, značilne za mlada vina, do opečnato rdeče za zrela vina in rjave za starejša rdeča. Sok večine vijoličnega grozdja je zelenkasto bel, rdeča barva pa izvira iz antocianinskih pigmentov (imenovanih tudi antociani) v lupini grozdja; izjema so precej redke sorte teinturier, ki dajejo rdeče obarvan sok.

Antocianini in druge pigmentne kemikalije iz lupine grozdja so raztopljene in suspendirane v vinu ter skupaj s tanini v vinu dajejo vinu rožnat do vijoličen odtenek. Nekateri vinarji uporabljajo ime vijolično namesto rdeče, ko gre za njihova vina, ker je rdeče vino iz vijoličnega grozdja lahko videti bolj vijolično kot rdeče.

Pri vinarstvu je temperatura grozdnega mošta pomembna za pridobivanje barve iz grozdnih kožic. Če je mošt pregret, se antociani kot plin izločijo v ozračje in izgubijo iz vina. Sok rdečega grozdja se običajno na hitro iztisne iz lupine, da se prepreči stik s pečkami, ki lahko dajo vinu grenak okus.

Belo vino je narejeno iz belega grozdja, ki je pravzaprav zelenkasto rumene barve. Lupina tega grozdja ne vsebuje pigmentnih molekul, ki raztopijo in obarvajo vino. Antocianinske pigmente najdemo v lupinah črnega grozdja, vendar se te sorte ne uporabljajo za izdelavo belega vina.

Na barvo vina vpliva tudi staranje v sodih. V tem času lahko kisik vstopi v vino in sodeluje z antocianini, zaradi česar ti izgubijo barvo in postanejo rjavi. Ta proces se imenuje oksidacija. Vinarji lahko nadzirajo količino kisika, ki vstopa v vino, tako da sode dopolnijo (nadomestijo vino, izgubljeno z izhlapevanjem) z vinom ali plinom na osnovi dušika.

S staranjem rdeče vino pogosto postane svetlejše, saj antocianini počasi oksidirajo. Vina lahko s staranjem dobijo tudi bolj oranžen odtenek zaradi interakcije antocianinov z molekulami, imenovanimi polifenoli.

Razlika v rdečih vinih

Glede na lego, mikroklimatske razmere, sorte, način predelave grozdja, vinifikacije in zorenja pridejo na trg navadna rdeča vina svetla, rubinasto rdeča, različne intenzivnosti. So zmerno alkoholne, zmerne do visoke kislosti, zmerne intenzivnosti taninske zrelosti in izrazitega sadnega okusa.

Rdeča vina iz predikatnih trgatev (kot je vrhunsko vino) so veliko bolj kompleksna, imajo specifične arome, povezane s plemenito fermentacijo grozdja (razen pozne trgatve), so gosta, viskozna in izjemno bogate sestave.

Odkrijte čudovito raznolikost hrvaških rdečih vin in naj vas očarajo edinstveni okusi in arome. Ne glede na to, ali ste izkušen poznavalec vin ali preprosto želite uživati ​​ob kozarcu dobrega rdečega vina, bo naš izbor hrvaških rdečih vin izpolnil vsa vaša pričakovanja. Uživajte v bistvu prefinjenosti in okusa z izjemnimi hrvaškimi rdečimi vini.